P. A u vas jak ucza? Kto ukrzizovala Chrstusa?
K. Zedze; a pó Zedach cesle. Ale Zedze krzizovale celestneho; a cesle je drzevjaneho.
P. Moj Bracje, mamej jeszcze jedno pitanje, ale cjeho do ucha: Povjedz mj tez tak szczerze z Kaszubska, jak rozumjsz: Czili vszisci Fein-Kaszubj sa poczcivj ludzje i czili sje mozna na njeh spuscjc i jich poczcivoscj ufac.—
K. (pód nose) Dajgo djobe, jak wón mje teros zajachel, co se njemde mog vevjchlac, bó doch Póloch schitrzel e mje wuchvocel—ale ju musze, bó jidze wó moj pódcevi charakter. (glosno) Nje kózdi Fein Kaszeba je pódcevi. To je wósoblevszi dor wód Pana Bóga. Bó jedni Kaszebj sa pódcevi z przerodzenjo; a ti sa z pókolenjo Jaffeta: jinni wucza se ba pódcevemj, a ti sa z pókolenjo Sema; a jesz jinszi, provde veznac musze, chóc s bólesca serca, sa szelmamj z notere, a ti sa z pókolenjo Chama. E ti to vlosnje sa, wó chterech Kristus rzek: Njech rosta jasz do znjva, a pótemu jich spole. O gdebe wón jich ju dzis spolel, bó nam dobrim Kaszebam le vstid e sromote robja.—P. A sa tez vszisci Fein-Kaszebj vjernimj?—K, (pód nose). Vej ju zos knepel v drodze, njech czort spoli. (glosno). To provda, mój Panje, ze ti, co wód Chama póchódza, znjvja, dze njeseles, bjerza, dze njck njepólozele.—
P. Teraz, moj Kochani, o Kaszubach juz dosic vjem i chce se do jutra nad tim dobrze zastanovjc, co na prziszlosé mj vipada zrobjc.—K. Jo no to zezvolaja, ale na dzisejsze pózegnanje: njebedze Vpan taki e zazima tobaki, bó dobro tobaczka wód pana Macka!—P. A gdzje pan Macjek?—K. V Lebórgu na rogu.—P. Chvala Panu Bogu!