K. Moj Panje, jo jem wó tim njeczel, anje jem vjedzel. Ale dajme, przepusceme, ze Kaszebj pó wurodzenju dzevjne dnjov sa slepemj ale kje wonj dzesateho dnja przezdrza, tej wónj tesz e przez debova deske vjdza, a zos Pólosze abo Mazurze, chóc zaros prze wurodzenju przezdrza, to jednak pótemu przez cale zece sa slepemj.

P. Kochani Bracje, ja sliszalem vjele o Kaszubach i jich kraju, jednakovoz jich poczatku dovodzjè njemoge; gdiz rozni róznje o njch povjadaja, i njevjem, komu z njeh mam vjerzic.

K. Panje kóchani, kje jo co rzeke, to ju vjerze jak pjsmovj, bò Kaszeba, kje wón provde godo, zodna mjara lgac njmoze. Provda, ze Kaszebj njegodaja ze storech szpargalov bò se v storech papjorarch, xegach, cobe jim na vekozanje jich pòczatku sluzele, njekòchaja. Ale te, co wónj mjele, muzsel kòzdi vjarogòdni przesezni jedneho veznaczoneho doja do glovneho mjasta Pucka przenjese; a zebravsze vszetkje pjsma wòd Jadama jasz do wòbjabjenjo svjeteho Jana, wulozele wònj je v jedne xege e kozale ja drekovac e dale ji nazve „Biblejo.“ A tak vedrekovavsze jedne xazke z nech storech szpargalov, zalepjle wònj sobje tu temj pòdezas ne vjelgje zeme, wò chteri jesz njejeden z nas czel, pòkazone wòkna.

P. Ale, moj Bracje, juzes tez teraz sklamal, povjadajac, ze Kaszubj mjeli stare papjeri, bo starodavnj na tablicach lub skórze pjsali.

K. Moj Panje, jo meszle, ze jo jem provde pòvjedzel, bò Kaszeba njm se rodzi, to ju mo gòtova kòszele; a dze je plotnjano kòszela, te musza bec s czase szotore, a ze szotor robja v Kaszebach papjor, dlo teho muszel bec rechli papjor jak toblece abo skora. Skore pòtrzebuja ledze na skòrznje, do sli e te dali, a toblece le do karczme abo dlo dzeci do szkòle. A jakle jo, moj wòjc, meho wòjca—wòjca wòjc pamjetac mògle e mozeme, to vjedno szotornjce do papjernj szotore skupjale, e to bel vjelgi handel v Kaszebach. Jo pòzvolaje no to, ze v Pòlsce na skórach e toblecach pjsale e pjsza, bò te mjele e maja vjele bedla e drzeva, a przez to vjele skor e toblec; ale wu nas je vjele lne e szotor, a ztad e vjele papjore.

P. Moj Bracje, jak ja slisze, to Ti Kaszubov vistavjasz na vjelkich ludzj; albovjem, kjedi onj Biblija vidali, to musjeli albo apostolamj albo cos nad apostoli bic. Zaczim i to, co v njej czitami, musjalo sje nje v Palestinje, ale v Kaszubach stac.

K. Moj Panje, jo jem se wuczel dosc vesokje szkòle e mjel jem szkolneho, co liczel przez setmedzeset lat e vjele mog pamjetac; a ten mje pòvjodel, ze pòlacenje Palestina zovje se pònaszemu Kaszebe.

P. Ej, moj Bracje, twoje Kaszubi sa Palestina! Pokaz mj tez jedne vjoske podobna do Palestinskich; a zaraz Cj uvjerze.

K. Cho, cho! moj Panje, kò nje jedne vjes, ale jo Vam pòkozol e pòkoze mjasta, mjasteczka, mòrza, jezora, gore, rzeki, puszcze e cale kraje, zgòla vszetko, co kje wuczejece - chebabe jesce njezevi bele - muszice se Pòlocha veprzesic, a wòstac Fein-Kaszeba.

P. Moj Bracje, povjedz mj tez; gdzje bil Raj? Boc pevno v Palestinje.