Agueda.—Silentu, mi ripetas! Ne min surdigu per via sensencaĵo. Nu do, filino, vi ĵus aŭdis min; po du Kastiliaj realoj; ne malplialta prezo!
Toruvio.—Ankoraŭ? Venu tie ĉi, filineto. Kioman prezon vi postulos por la olivoj?
Menciguela.—Tioman prezon kiun vi volos, patro mia.
Toruvio.—Dekkvar aŭ dekkvin denarojn?
Menciguela.—Jes, mia patro.
Agueda.—Kion? "Jes, mia patro." Venu, tie ĉi, filineto. Kion vi demandos por la olivoj?
Menciguela.—Tion, kion vi volos, patrino.
Agueda.—Du Kastiliajn realojn?
Toruvio (kolere).—Kompaton! Du realojn! (Al Menciguela) Mi promesas al vi ke se vi postulos pli ol la prezon, kiun mi ĵus diris, vi ricevos de mi pli ol ducent batojn. Nun, diru: kioman prezon?
Menciguela.—Tion, kion vi nomis, patro.