P. Moj Bracje, móv mi przinajmnjej kilka slov czisto Kaszubskich.
K. Nekó pójle Vasc sa a mdzema doch drobke korbala.
P. Moj Bracje, tego ja njerozumjem.
K. Kó teras Vpan vjdzisz, jako to snozo móva. jakje to pyszne, vebórne slova. Cobe jes Vpon del, zebe jes ja wumjel?
P. A cobi trzeba uczinjc, zebi sje tego jezika nauczic?
K. Wóstac Fein-Kaszeba.
P. Ale jakrzebi to trzeba zrobjc?
K. Kó tobe nolepj tak szlo. Vpan pudze ze mna do stoleczneho mjasta Pucka; a jo te za Vpane vnjose instancija, abe Vpana przejele.
P. A któz to przymuje?
K. Novezszo rada Kaszebsko, co se na rotesz cotidzen schódzi w v starosvjeckim wubjorze Ja musisz Vpan wó przejece do tak znaczneho wóbevatelstva prosec. Pótemu koza ti przelozoni Kaszeb vjelga xege Kaszebska przenjesc e Pana mjono e przezvjstko zapjsac; a tej dadza trebje e strzelac na vivat; nawóstatku pórpovadza wónj Vpana do vegorza, co lezi na lencuchu wurzeszoni e codzen dva kórce slode pózero e beczke pjva vepijo. Jak to vszetko se wódpravj, tej mdzesz Vpan Fein-Kaszeba.